Korpusnik

Gre za tujko, ki je prevzeta in prilagojena iz poznolatinskega pojma mentalis, duševen, umski; izpeljanke iz lat. mens, um, misleči duh, zavest, pamet (Snoj, 2003, 393).

Povezanost religioznosti in pozitivne mladostniške čustvenosti, Filozofska fakulteta, Irena Jerše, 2016

Če si pogledamo etimološki pomen pojma »duševen«, vidimo, da je prvoten pomen dihanje, temelji na dejstvu, da je dihanje najočitnejši znak življenja, prisotnosti duše v telesu.

Povezanost religioznosti in pozitivne mladostniške čustvenosti, Filozofska fakulteta, Irena Jerše, 2016

Psihosocialen pa je definiran kot »duševen in družben v medsebojnem odnosu« (prav tam).

Spletna družbena omrežja v vsakdanjem življenju mladih, Pedagoška fakulteta, Tadeja Pust, 2020

Tabela 1: Pregled temeljnih raziskav in študijo značilnostih delovnih mest in lastnosti kompetenc (Bergmann, 2000:11-26) psihosomatski – SSKJ ga označuje kot pridevnik v medicini, duševen in telesen v medsebojnem odnosu, psihosomatski razvoj otrok/ psihosomatske bolezni, motnje telesne bolezni, motnje nastale zaradi vplivanja duševnih pojavov.

Povezanost kompetentnosti managerjev z njihovo uspešnostjo v avtomobilski panogi, Fakulteta za organizacijske vede, Nina Strugar, 2010

Tabela št. 1: Pregled temeljnih raziskav in študij o značilnostih delovnih mest in lastnosti kompetenc (Bergmann, 2000) 18 psihosomatski – SSKJ ga označuje kot pridevnik v medicini – duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihosomatski razvoj otrok / psihosomatske bolezni, motnje telesne bolezni, motnje, nastale zaradi vplivanja duševnih pojavov.

Alokacija človeških virov v procesu razvoja proizvoda glede na poslovno strategijo, Fakulteta za organizacijske vede, Jure Meglič, 2006

Szasz, Thomas S. (1982): Proizvodnja ludila (Usporedno proučevanje inkvizicije i pokreta za brigu o duševnom zdravlju).

Homofobija: kultura strahu pred homoseksualnostjo, Fakulteta za družbene vede, Roman Kuhar, 2006

5 Okrnitve svobode, kjer gre za neupravičen poseg v prostost, ki je lahko fizičen (npr. nezakonit pripor) ali duševen (npr. odvzem svobodne volje).

Odškodninska odgovornost države pri kršitvah človekovih pravic, Fakulteta za upravo, Andrej Petek, 2009

Uporablja se pri pridevnikih, ki pomenijo barve (rdeč, bel); ki so po nastanku deležniki (vroč, pereč); pri tistih, ki ne ločijo določne ali nedoločne oblike (bratov, divji, mladinski); pri mnogih pridevnikih z obrazili -en, -ən, -av, -ast, -at (senen, duševen, zvedav), ki nekateri že sami izražajo določeno stopnjo ali pa so vrstni.

Oblikoslovje slovenskih pregibnih besednih vrst v osnovnošolskih učbenikih, Filozofska fakulteta, Sabina Javornik, 2010